Podjetja odpuščajo varnostne inženirje, država niža kriterij

Podjetja odpuščajo varnostne inženirje, država niža kriterij

OdgovorNapisal/-a mpmp » 01 06 2017 11:44

z veseljem vas obveščamo o aktualnem prispevku objavljenem na 24ur.com …….

Zahvala doc. dr. Alešu Jugu za tole:
Strokovnjak: podjetja odpuščajo varnostne inženirje, država znižuje kriterije za požarno varnost

Pozabljamo na preventivo: en evro, vložen v preventivo, reši sedem evrov direktnih in kar 41 evrov posrednih škod
Ljubljana, 01.06.2017, 09:57 | Nina Šašek Kocbek

Požar v Kemisu je pokazal na številne težave s področja požarne varnosti. Ta se zadnja leta močno slabša, opozarja strokovnjak za požarno varnost Aleš Jug, ki se s področjem varstva pred požarom ukvarja že skoraj 20 let. Ta problematika je zelo akutna, saj se lahko zaradi novih materialov požar v popolnosti razvije v manj kot petih minutah.
Po požaru v Kemisu, kjer je 15. maja zagorelo v skladišču nevarnih odpadkov, se je odprla žgoča debata o tem, kako je v Sloveniji dejansko poskrbljeno za požarno varnost. Ali imamo ustrezno zakonodajo in učinkovite organe nadzora? Zakaj so marsikje v tujini že dojeli, da je treba sprejemati ukrepe, ki bodo povečevali požarno varnost, na pa da jo še znižujejo, pri nas pa smo leta 2013 naredili korak nazaj. Kdaj se bomo zavedli pravega pomena preventive in dojeli, da en evro, vložen v preventivo, reši sedem evrov direktnih požarih škod in kar 41 evrov posrednih škod, na kar je opozoril tudi naš sogovornik, doc. dr. Aleš Jug, predsednik komisije za preventivo pri Gasilski zvezi Slovenije in mednarodni organizaciji CTIF, profesor na Becker College v ZDA.

Je požar v Kemisu odprl Pandorino skrinjico? (Foto: Damjan Žibert)
Požar v Kemisu je po mnenju Juga pokazal na številne težave s področja požarne varnosti. "Upam in želim, da se bo našlo vzroke za nastanek požara v Kemisu ter da se bo šlo po poti iskanja odgovornosti," pravi Jug, ki se s področjem varstva pred požarom ukvarja že skoraj 20 let.
Zaradi novih materialov se lahko požar v popolnosti razvije v manj kot petih minutah



Aleš Jug je velik strokovnjak s področja varstva pred požarom. Prepričan je, da Slovenija z ukrepi s področja požarne varnosti ne gre v pravo smer. (Foto: osebni arhiv)
Tisti, ki se s področjem požarne varnosti ukvarjajo že dlje, opažajo, da se zaradi zmanjšanja vlaganj v požarno varnost, ki je pogosto neželen strošek, ter zaradi vedno večjih požarnih obremenitev in kompleksnosti gorljivih snovi, stopnja požarnih tveganj na splošno viša, tudi v svetovnem merilu. "Do polno razvitih požarov prihaja ob novih materialih v času pod pet minut, včasih so ti časi bili 10 minut. To pomeni, da lahko posledično pričakujemo večje požare tudi v prihodnje. Na tem mestu je Slovenija specifičen primer, saj je odnos do požarne preventive v zadnjih letih zelo slab, prav tako se malo dela na stroki požarne varnosti," opozarja Jug.
Jug je navedel tudi številna dejstva, ki prikazujejo, kako se zadnja leta slabša problematika požarne varnosti v Sloveniji. Izpostavlja, da je večina podjetij po Sloveniji odpustila varnostne inženirje, ki so bili svoje čase vodilo stroke na področju varstva pri delu in požarne varnosti. "Namesto tega imajo tako imenovani outsourcing, ki je sicer pravno formalno dovoljen. Posledica tega pa je, da je manj prisotnosti stroke v podjetju, pogodbeni varnostni inženir slabše ve, kaj se v podjetju dogaja, slabše lahko spremlja nenadne spremembe, ki so pogosto odločilne prav v primeru varnosti," navaja Jug, ki izpostavlja tudi, da projektanti požarne varnosti nimajo rednih usposabljanj, licence jim veljajo doživljenjsko. "Kljub novim dognanjem na področju varstva pred požari, ki sežejo tako na področje dinamike gorenja, sistemov za odvod dima in toplote, odkrivanja požarov ter gašenja, projektante požarne varnosti nič ne sili, da se morajo redno usposabljati ter spremljati dognanja stroke v svetovnem merilu," še pravi Jug.
Prelomno je bilo leto 2013
Tega leta naj bi, tako trdi Jug, na Ministrstvu za obrambo ukinili revizije požarne varnosti. Revizija je bil strokovni pregled elaboratov, ki je imel za nalogo pogledati, kako ostali projektanti uvajajo zahteve požarne varnosti v projektno dokumentacijo, kar se je pokazalo kot dober ukrep prav pri zelo kompleksnih objektih, kot je na primer Kemis, pravi Jug.
Narobe je, da lahko izkaz požarne varnosti za projekt izvedenih del izdela katerikoli drugi projektant požarne varnosti, ne pa več projektant požarne varnosti, ki je bil udeležen v fazi pridobitve gradbenega dovoljenja, zato izvajalci naročajo Izkaze PV PID pri poceni izdelovalcih. To pomeni dvoje: izdelovalec izkaza ni na tekočem s stanjem na objektu prav tako je izkaz pogosto narejen pod pritiskom naročnika in ne pod etičnim kodeksom stroke.
Aleš Jug, strokovnjak s področja varstva pred požarom
Poslabšanju na področju požarne varnosti je botroval tudi ukrep, da Uprava RS za zaščito in reševanje ni več pristojna za izdajanje požarnovarnostnih soglasij, opozarja Jug in dodaja: "Sedaj je namreč celotna odgovornost na lastniku in odgovornem projektantu, kar je ob pomanjkanju etičnih in moralnih vrednost ter velikih pritiskih naročnika pogosto lahko sporno."
Država znižala kriterij zahtev za požarno varnost
Svojo vlogo pa ima pri tem tudi Ministrstvo za okolje in prostor, opozarja Jug, saj so leta 2013 z novim pravilnikom zvišali prag kriterijev za določitev 'požarno zahtevni objekt', kar pomeni, da je s tem padel kriterij zahtev za požarno varnost. "Zasnovo požarne varnosti za manj zahtevne objekte, ki so od leta 2013 lahko zelo veliki, lahko izdela vsak neuki arhitekt ali inženir na enem A4 papirju, brez dodatnega strokovnega izpita požarne varnosti," je jasen Jug, ki izpostavlja tudi vprašljivost pregledov sistemov aktivne požarne zaščite s strani pooblaščenih preglednikov vgrajenih sistemov aktivne požarne zaščite. "Sistemi aktivne požarne zaščite (odkrivanje in javljanje požara, odvod dima in toplote, sistemi za gašenje) so kar pogosto napačno vgrajeni, o njih ni ustrezne dokumentacije, lastnik objekta je pogosto nemočen in išče vse možne vzvode, da objekt dobi uporabno dovoljenje - pogosto za ceno ustrezne požarne varnosti," svoja opažanja glede dejstev, ki posledično vodijo v požare, povzema Jug.
Del odgovornosti s svojimi ukrepi tako nosijo pristojna ministrstva, opozarja Jug. "V državah, kjer se lotevajo sprememb predpisov nekoliko bolj premišljeno, prej resno pomislijo na vse posledice ukrepov. Tako je tudi sosednja Madžarska predlani pred pomembno spremembo predpisov od predlagateljev sprememb predpisov na področju požarne varnosti zahtevala dva podatka - kako bo predpis vplival na stanje požarne varnosti in kaj bo sprememba predpisa finančno pomenila za investitorje - bo požarna varnost dražja? Ob spremembi predpisov v Sloveniji nam je bilo iz resornih ministrstev večkrat pojasnjeno da so ukrepi z namenom zmanjševanja administrativnih ovir, ki bodo investitorjem olajšale delo. Mnenje stroke takrat je bilo, da to ni tehten razlog, saj varnost ne more bit svobodno prepuščena prostem trgu." poudarja Jug.
Kako je požarna varnost urejena drugje?
Za pojasnila smo prosili tudi pristojni ministrstvi, in sicer Ministrstvo za obrambo ter Ministrstvo za okolje in prostor. S slednjega so sporočili, da nam bodo odgovore posredovali z obrabnega ministrstva, a nanje še čakamo.
Na vprašanje, kako imajo področje požarne varnosti urejeno drugod oziroma katere so nam referenčne države, Jug pojasnjuje: "Referenčne države na področju požarne varnosti so Velika Britanija, skandinavske države, Nemčija, ZDA, Kanada, Avstralija, Japonska in Nova Zelandija. To so vse države, kjer zelo simultano razvijajo stroko požarne varnosti kot znanost, predpise, nadzor in usposabljanje ter dajejo velik vpliv požarni preventivi."
Jug poudarja, da je trend na področju sprememb predpisov uvajanje stabilnih naprav za gašenje ali tako imenovanih aktivnih sistemov požarne zaščite v vse vrste objektov. "Pri tem mislim predvsem na naprave za gašenje požarov na vodo v obliki šprinklerja in vodne megle. Cilj držav ob tem je nič smrtnih žrtev zaradi požarov v objektih in čim manjša požarna škoda. ZDA, Finska, del Avstralije in britanski Wales imajo predpise, ki zahtevajo vgradnjo šprinklerskih naprav za gašenje požarov tudi v nove individualne stanovanjske objekte. Z vgradnjo le-teh se požarne škode, predvsem pa število v požarih umrlih in poškodovanih, zmanjša."
Manjka nam hitra sprememba predpisov, nadzor države že od vsega začetka projekta
Jug še dodaja, da imajo naštete države vzpostavljen inštrument, ki omogoča hitro spremembo predpisov, ko se izkaže, da predpis ni ustrezen in je morda zaradi požara, večje požarne škode ali celo smrti ob požaru prišlo prav zaradi luknje v predpisu. "To bi veljalo imeti tudi v Sloveniji, kjer je tok spremembe predpisov zelo zamuden, stroka pa težko vpliva na potem dogodkov," opozarja Jug.
V podjetjih je premalo preventive, opozarja Jug, saj se je menedžerji ne zavedajo. Računica pa je jasna: en evro, vložen v preventivo, reši sedem evrov direktnih požarih škod in kar enainštirideset evrov posrednih škod.
Naštete države imajo vzpostavljen sistem, kjer država na tak ali drugačen način bdi nad požarno varnostjo zahtevnih objektov že v fazi načrtovanja. Vsak projekt mora biti predhodno odobren in ni zgolj v pristojnosti investitorja in odgovornega projektanta. "V Sloveniji gre razmišljanje v smer, da bi del teh nalog prevzele gasilske enote, a to rabi čas, nove vrste usposabljanj in vzpostavitev sistema, ki bo to omogočil. Z odpravo zahtev leta 2013 smo padli v neke vrste vakuum, ustrezne nadomestne rešitve ni bilo, kaže pa se, da bi jo morali imeti."
Jug še opozarja, da imajo pomembno vlogo v tujini tudi zavarovalnice. "Tu je bilo s strani stroke več očitkov danih prav slovenskem zavarovalnem združenju, ki bi lahko od svojih članic zahtevalo več preventivne vloge, a jo na tem področju pogrešamo."
mpmp
 
Prispevkov: 232
Pridružen: 10 10 2013 11:10

Vrni se na Obvestila

Kdo je na strani

Po forumu brska: 0 registriranih uporabnikov in 1 gost

cron