Preprečevanje nasilja tretjih oseb
Objavljeno:
06 11 2012 22:07
Napisal/-a admin2
Kako načrtujete in izvajate postopke za preprečevanje nasilja tretjih oseb?
Ukrepanje v takem primeru, urejanje delovnih mest, da urejenost zmanjšuje taka tveganja?
Re: Preprečevanje nasilja tretjih oseb
Objavljeno:
12 11 2012 00:52
Napisal/-a Oru_1
Nova - stara zadeva, zakonsko nova drugače že dolgo stari problem in znan ukrep, ki smo ga vključili v oceno tveganja. Pravilno je razumeti kriterij tveganja - verjetnost kot "objektivno nevarnost". To je nekaj, kar povsem ne moreš izključiti, če je še splošno znano (za to poskrbijo mediji) v primerljivem okolju, ukrepanje je obvezno. Kot merilo je izhajati iz "splošno znanega", ne glede, da se mogoče pri tebi ta zadeva še ni zgodila. Sicer vsem delodajalcem je v interesu, da "izgubijo spomin" in se jim "ne sanja", da pri tem kar delajo določeno tveganje ni mogoče povsem izključiti, ker je to najceneje in jim ni treba sprejeti nobenega ukrepa oziroma je to »predrago«. To je tudi namen tega zakonskega določila, za "osvežitev spomina« in ne le poplačilo odškodnine in stroškov, še globa zraven, pa špekuliraj (se bo zgodilo ali ne, vložim v varnost ali »mi ostane v žepu«).
In kdo so tarče? Pošte, bančni uslužbenci, varnostniki, policaji, ... skratka vsi, ki so zaradi narave dela na en način v neposredni bližini vzroka za kaj do tega dejanja – nasilja pride. Nekje je to denar, drugje je to prerivanje, ... ali pa izvrševanje nečesa, kar za vse ni splošno sprejemljivo (npr. geodeti). Jaz bi rekel "žrtve vzročne zveze"!
Skratka, zavarovali smo izdelke ali storitve pa tudi premoženje oziroma denar, tiste, ki so zaradi narave dela ob zavarovanih "magnetih za nasilje" pa nič. Tukaj je keč, »ne kriv ne dolžan« opravljaš tvegano delo v interesu delodajalca (ta delež interesa sploh ni težko ugotoviti) in si na koncu tisti, ki potegne »krajši konec«?
Varnostni ukrep je zelo enostaven, odstraniti vzrok, prepreči stik tretje osebe z osebo oziroma prekiniti "vzročno zvezo" (še boljše "vzročno škodo"), ki je v neposredni bližini vzroka, ker težko bo določiti in verjeti, da je ta vzrok tako majhen ali nepomemben, da bi izključili nevarnost nasilja tretjih oseb. Tretje osebe - ljudje smo zelo nepredvidljivi in vrednote ali interesi so nam različni. Najverjetnejši ukrep ali "protiutež" nista ne zavarovanje ali velika plača ampak "popolno mehanskem varovanju" (preprečiti stik z vzrokom, običajno je ta zavarovan, da ja delodajalec ne bi bil odškodovan), če tega ne dosežeš ti nasilje "ne uide". Vsi drugi ukrepi so nepopolni in "imajo svojo ceno", kot skrajnji varnostni ukrep pa opustitev tega tveganega opravila, ker "osebna varnost in dostojanstvo" sta pred interesom kapitala, kar pomeni, da je bo sleherni zahtevek oškodovanega moral biti poplačan s strani tistega, ki je dovolil ali ni preprečil stika oziroma nasilja tretje osebe. Varnost je sorazmerna vložku in vse, kar odstopa od popolne preventive – preprečitve nasilja je v breme delodajalca, potem bomo tehtali, koliko je kdo prispeval temu, da je do tega sploh prišlo. Zaradi tega ob teh zadevah je "tehtati", ali se tveganemu vzroku odpovem, vložim v preventivo in do škodnega dogodka ne pride ali ne naredim nič in ker se to dogaja zelo po redko »dopustim« da se zgodi in poplačam zadevo, ker me ceneje pride kot vložek v preventivo? V tem trenutku je bistvo stanje v družbi, ki je več kot »rožnato«, v Ameriki bi te ta špekulacija stala celega premoženja ali desetletja zapora, pri nas pa nekaj eurčkov, le odvetnik ali nič, pa tudi skrb za delavca ali »delovno silo« ni lih prva skrb delodajalca? Kot stroka predlagajmo tudi skrajnji ukrep - prepoved opravljanja tveganega opravila, ker če ne predlagamo smo tudi mi v godli.