Izračun ocene požarne ogroženosti

[admin2]

Pravilnik o metodologiji za ugotavljanje ocene požarne ogroženosti je star cca 16 let, že ob sprejemu se je izkazalo, da je neuporaben, neživljenjski, menda je bil (po izjavi domnevnega avtorja) narejen čisto za drug namen, pa o kakšni izboljšani varianti ni ne duha ne sluha.

Ali je stroka zaspala ?

[KKleMMen]

Na Igu je bila kake dva meseca nazaj predstavitev kako naj bi nova ocena požarne ogroženosti izgledala oz. kako naj bi se jo računalo.

Mislim, da so do nekega datuma zbirali pripome oz. predloge, sedaj pa ne vem kako je s tem oz. kje se je zaustavilo?

[Oru_1]

Prepričan sem, da bo sistem enak kot pri smernicah ali priročnikih, običajno je to iznajdljivost in interes posameznikov, ki so že sodelovali z "zakonodajalcem"? Čeprav je metodologija z dopolnitvijo (širjenjem požara v naravi) stara, služi svojemu namenu, bistvo sta interes lastnika - uporabnika in nedoslednost pri nadzoru. Vse bolj kot tretji dejavnik prihaja"na sceno" tudi izvajalec družbenega interesa (komunala in gasilci).

Pravo "morje" arhitektov, gradbenikov in gradbenih fizikov "živi" od te ocene požarne ogroženosti, kaj pa učinki? Vidim jih, da so tudi "glavni" pri raziskavi požarov. Halo??? Ali je kdo za objekt star najmanj 10 let po požaru iskal projekte, da bi ugotovili vzrok in odgovornega za požar (namreč to je poanta na sodišču)? Pa še to, ali je kdo tožil gasilce ali komunalo, da so ravnali napačno ali niso zagotovili zadeve, kot je treba? Ni in ne bo, ker od zavarovalnice si dobil denar, pa naj se oni s tem ukvarjajo.

Ali se mi sploh zavedamo zaradi kakšno banalnih - zanemarljivih investicij - vložkov glede na investicijo, projekte in dovoljenja za graditev objekta prihaja do požara, zakaj se ta tako nekontrolirano širi in povzroči takšna škoda? Glede na to, kako zavarovalnica "z lahkoto" izplača škodo se včasih vprašam, kdo pa si ne bi želel takšnega požara? Kaj pri tem ima ocena požarne ogroženosti, nič, popolnoma nič, ker namen te je omejitev širitve in ogrožanja ljudi, živali, okolja in premoženja, kaj pa vzroki in dejansko stanje?

Bistvo je človeški faktor tukaj in zdaj. Lahko je vse prepovedano in narobe, če pa zadeve zastaviš kot človek (znam, hočem, zmorem, tukaj in zdaj) ne glede na oceno požarne ogroženosti zadeva je z minimalnim vložkom "pod nadzorom". Kje so običajni človeški vzroki: ceneje, »se mi ne da«, "samo še to", "to se ve", to bi pa morali vedeti, običajno delo, imam papir, da je usposobljen, ... .

Sem zadovoljen tudi s takšno metodologijo, naredil pa bom vse, da do požara ne pride, če že pride, pa bom naredil vse, da ga obvladam dokler je še začetni (ga omejim in pogasim). Tukaj ni znanosti in izračunov, če ga bo treba imeti o.k. ampak bistvo pa je "v nas" in zakrat formalnosti s projekti, elaborati, usposabljanji, ... so tisto, kar mislimo, da nas bo obvarovalo, nam pa nič ni treba storiti?

[admin2]

Po mojih informacijah je bila sedanja metoda namenjena določanju požarne ogroženosti v okolju, ki ga pokrivajo gasilci, da bi se vedelo kakšno opremo in koliko sredstev (beri denarja) bodo dobila gasilska društva in poklicni gasilci, tako nekako, potem je bilo pa sprejeto kar za vse. Zato so pa nevarne snovi v tonah, pa visoki objekti v okolici, pa gozdovi in promet in podobno. To pa nekega lastnika npr. lokala prav nič ne zanima. Tudi na te zunanje faktorje več ali manj nima vpliva. Njega zanima ali ima pri sebi urejeno varstvo pred požarom, zadosti aparatov, hidrantov, evakuacijskih poti, usposobljene zaposlene in podobno.

Mislim pa, da bi metoda morala upoštevati vplivne dejavnike- dejanske dejavnike nekega objekta, ali prostora (npr. ali je zadosti vode, ali je zadosti gasilnikov, ali je zagotovljena možnost evakuacije, ali je omogočen dostop za gasilce, itd... kar je npr. zajemala SIA metoda. Žal pa ni bilo nikogar, ki bi ugotovitve omenjene SIA metode pretvoril v požarno ogroženost (od 1 do 5). Očitno nimamo ustreznih strokovnjakov

Mislim, da je sicer dobro, da se nenako oceni stanje požarnega varstva v objektih in pri delodajalcih z namenom, da se potem izvedejo korektivni ukrepi za izboljšanje. Požarno ogroženost oziroma požarno varnost objekta, prostora, tehnologije, bi morale upoštevati tudi zavarovalnice pri določanju premije.