Odškodninska odgovornost strokovnih delavcev za VPD

[mpmp]

Pozdravljeni,

revija Delo in Varnost, edina strokovno-znanstvena revija s področja varnosti in zdravja pri delu v RS, ki izhaja že 61 let, večkrat objavi kak zanimiv članek.

Tokrat na temo odškodninske odgovornosti strokovnih delavcev za VPD.

Ker vemo, da vsi niste naročeni na to revijo (mimogrede, pa bi bilo prav, da bi bili) v nadaljevanju prilagamo celoten članek.

Zaželjeni komentarji, izkušnje ....

Lep in varen dan,

DVILJ

[Oru1]

Spoštovani kolegi,

kaj je v tem pisanju tako strokovnega in pomembnega??? To se ve že desetletja le, ko so delali to zakonodajo so je prilagajali "velikim zunanjim strokovnim službam" in interesu delodajalca ("poceni rešitvam z zunanjimi izvajalci"). Tisti, ki pišejo in sodelujejo pri zakonodajo z NEKAJ ALI NIČ IZKUŠENJ S TISTIMI ZA KATERE "SKRBIJO" NA KRAJU IZVAJANJA ne morejo nadomestiti »domačih strokovnih delavcev" za VPD ali pooblaščenci za VPP, ki živijo in delajo s temi delavci ter se z njimi »dnevno« usklajuje oz. "aplicirajo" to in takšno zakonodajo. Še tako »slabih strokovnih delavcev«, ki poznajo razmere, pogoje, tehnologijo, organizacijo in opravljajo dnevni nadzor NE MORE OPERATIVNO – IZVEDBENO NA KRAJU DOGODKA NADOMSETITI NOBENA ZUNANJA STROKOVNA SLUŽBA. Zunanji bo naredil predvsem to, "kar lahko dodatno zaračuna", ostalo pa je »na splošno« ali "kako se delodajalec sam odloči", brez osebnega prispevka, da bi za te delavce in tega delodajalca naredil "in", osebni prispevek, skrb, optimalno rešitev. Če osebno in intersno nisi "zavezan" skupnemu rezultatu ("jemo iz iste sklede"), nimaš, kaj delati tam, kje se denar "dela".

Predolgo sem v tem, problem Slovenije je v zakonodajalcu in nadzoru, naprej v sodnih postopkih in togi sodni praksi, da o dragih odvetnikih ne govorim. Zakonodajalec in tisti, ki v imenu te zakonodaje nadzira (inšpekcija), ki nima "minuto nujnih operativnih izkušenj s temi, ki te predpise v praksi preizkušajo na svoji koži", zaradi zgaraj navedenih "zunajih strokovnjakov", jaz pravim "poceni rešitev ali strokovnih delavcev« je temu tako. "Končna cena" bo znana čez par let, zdaj se le kumulira, ko bo stres in odpovedovanje ter strponost "padla" bo zanimivo. Zaradi tega oceno tveganja lahko »spesni bili kdo" in nihče ne odgovarja, pa je ni treba poznati in ne strokovno izdelati, »dejansko stanje in ukrepi, pregled in preizkus na kraju dogodka«, za to rabiš ustrezno število inšpektorjev v tej in takšni praksi – gospodarstvu. Gledaš le ukrepe, koga briga ocena (številka) tveganja in koliko denarja in ukrepov si »spesnil«, mora biti takoj in ustrezno, druge filozofije ni, do kdaj bodo delodajalci plačevali "poceni romane", to se tako ne dela, zunanji to počne predvsem za denar, "domači" pa s tem in v tem živi, razlika je očitna !!!

Dokler "ni tožnika, ni sodnika", prej ali slej bo evropska sodna praksa »prišla tudi do nas«, delavci se bodo upali tožiti in zahtevati, sodišča ne bodo mogla mleti tako dolgo, dokler tožniki živčno ali finančno ne propadejo, sorry, le to nas bo izučilo, da "VARNOST SMO LJUDJE" in da je varnost najbolj manipulativna človekova potreba, katero "pohodi" sleherni osebni interes "malega človeka oz. še tako bizarna vrednota posameznik« v krizi je to denar ali ohranitev službe, da o ostalih zadevah ne govorim, bilo je dovolj

[BostjanT]

Zanimivo branje. Kako pa lahko delodajalec ugotovi kateri preglednik je dober in kateri ni? Katera strokovna organizacija mu bo ponudila boljšo storitev? Visoka cena prav gotovo ni merilo ali zagotovilo, da je oseba, ki izvaja pregled, strokovna in kompetentna. Kako naj v poplavi vseh raznih oblik strokovnih služb ali izvajalcev storitev ločimo zrno od plevela?

Delodajalec z naročilom izvedbe pregleda ali storitev izrazi tudi zaupanuje strokovni službi, da bo delo izvedeno korektno, predvsem pa strokovno. In tega bi se morali zavedati izvajalci le teh. In ne samo čim hitreje izvesti in izstaviti račun. Konkurirati za delo za vsako ceno prav gotov ni rešitev.

Lep pozdrav,

Boštjan

[Oru1]

Boštjan, ko bo lastnik kapitala dojel, da je varnost razumeti tudi, kot tveganje po njegov kapital (zgoraj sem navedel, zakaj temu ni tako), bo tako kot za denarne tokove na računu poskrbel, da se varnost organizira, planira in nadzoruje najprej pri njemu (od "znotraj"). Če to ne obvlada, naj najame drugega "konkurenčnega ponudnika", kot pri bilanci - išče "pravega", le za kontrolni pregled in ... "čudeži so mogoči". Če pa meni, da se z čim manj "tečnarenja" in "nekaj stroška" lahko zagotovi varnost o.k. pa plačaj škodo in odškodnino, zunanjega pa toži, noben ne zagotavlja, da bo tudi uspel?

Na trgu je tako, ko greš kupovati krompir, nekaj o tem moraš vedeti, saj recept jedi, da boš vedel, kakšen krompir rabiš, ali tisti, ki se "sam" hvali ali kakšnega ti rabiš? Lahko bi delodajalec kdaj stopil, do tega na stroju (sedaj je to poškodovanec) in razmislil, ali ga kaj ogroža, ga vprašal, ni dvoma, da do nezgode ne bi prišlo, to ti tudi pove, kakšna je "klima" v tej firmi ali se delavci tam »počutijo varno«, da lahko povedo ali oporekajo komu brez nevarnosti po svojo službo ali "žep"? Če bi se delavec »počutil varno«, imel »pravo« organizacijo dela in nadzor saj tak, kot delodajalec skrbi, da ne bi imel "nepotrebnih stroškov" in bi delavec bil voden in organiziran s strani strokovnjaka oz. »vodje – človeka«, na dolgi rok bi vsi nekaj imeli od tega in zunanji strokovnjak bi moral »skočiti iz šablone in vklopiti glavo«?

VARNOST SMO LJUDJE in če tega ni, plačaj!